Kam, slovenska glasba?
Delavnica oziroma okrogla miza »Kam slovenska glasba?« - povzetek SGS je prvi torek v aprilu v prijetnem ambientu Galerije KUDa France Prešeren izvedel prvo iz serije okroglih miz/delavnic pod naslovom »Kam slovenska glasba?«.
Otvoritvene teze so bile, da lahko večkrat slišimo glasbenike, ki se pritožujejo nad kulturno politiko, nad politiko radijev, RTVja, tudi drugih komericialnih televizij. CDji se praktično ne prodajajo več, piratstvo cveti, digitalni trg je zelo trhel. Kriza je tu, manj je možnosti za nastope.
Pa vendarle je na drugi strani ogromno novih možnosti: internet, youtube, facebook in druge. Koliko ti novi mediji pripomorejo k ustvarjanju slovenske glasbe? Kakšno stanje opisujejo deležniki v glasbi na terenu? Kako vidijo glasbo v prihodnje?
V okrogli mizi so sodelovali: Severa Gjurin, predsednica SGS, pevka, glasbenica in pedagoginja, Borut Činč, ustanovni član Buldožerjev, slovenske urbane legende, Miha Guštin-Gušti, solist in bivši član zasedb, Gušti in Polona, Big foot mama, Andrej Karoli, RTV Slovenija, Val 202, glasbeni urednik, Aleš Logar, vodja zavoda Kopleks Ravne na Koroškem, organizator Janez Skaza, kitarist, študent glasbe v Celovcu in tonski mojster, član zasedbe 500m in Gaber Marolt kot moderator, sicer prav tako član IO SGS, sicer pa avtor in član zasedbe NUDE.
Zasedba je bila precej raznolika, kar je napovedovalo, da bodo sodelovala različna mnenja in različni vidiki glasbenega posla in dogajanja. Delavnice se je udeležilo tudi nekaj občinstva, ki je prav tako sodelovalo z svojimi mislimi in predlogi, kar je še popestrilo že tako pestro debato, ki je konec dneva postregla z kar nekaj konkretnimi mislimi, kaj lahko glasbeniki naredijo ali delajo, da bi bili pri svojem delu uspešn(ejš)i.
Delavnica je trajala več kot dve uri in prisotni so kazali nezmanjšajo vnemo, da bi debato še nadaljevali, zato v nadaljevanju navajamo le nekaj poudarkov, ki so jih sodelujoči izpostavili. Mogoče bodo predvsem mlajši glasbeniki našli kakšen namig za svoje prihodnje podvige. Vsak izmed sodelujočih je najprej predstavil svoj vidik, predstavil svoje zgodbe, ki jih je živel, jih še živi ali nenehno sodeluje pri njih ter sodelovanje v preteklem in sedanjem v glasbenem ustvarajanju.
Tako je Severa Gjurin uvodoma izpostavila, da smo prežeti s karaoke kulturo v kar spadajo tudi šovi talentov in evrovizija in da pravzaprav v instant kulturi ni več možnosti, da bi ustvarjalci predstavili svojo zgodbo in da bi jim kdo prisluhnil. Nimamo TV oddaj, kjer bi se lahko glasbenik dobro počutil.
Andrej Karoli je povedal, da je na VALu 202 tedensko 5 oddaj, ki so namenjeni slovenski, manj »komercialni« glasbi, kjer imajo glasbeniki možnosti pojavljanja.
Namignil, da eden izmed današnjih problemov tudi ta, da glasbeniki – bendi prazaprav ne vedo prav dosti o glasbenem poslu, kar jih seveda onemogoča, oziroma da opaža tudi manjšo ambicioznost. Med samoniklimi uspešnimi glasbeniki je izpostavil, da je zadnja uspešna »zvezda« pravzaprav Neisha, ki je uspela pred sedmimi leti. Poleg tega je izpostavil tudi uspeh Bilbi iz lanskega leta, ki prav tako ni potrebovala talent šova, pač pa je bil recept za njen uspeh odličen komad, produkcija in profesionalen pristop.
Izpostavil je še Jana Plestenjaka in Čuke, kot ene najuspešnejših trenutnih glasbenikov, ki imajo izdelane koncepte in jih že dolga leta kvalitetno izvajajo.
Opaža predvsem pomanjkanje kvalitetnih del pri mladih »talentih« in tudi nasploh. VAL 202 ima celo težave, da bi studijski snemalni čas, ki ga ima na voljo za letno produkcijo, namenil kvalitetnim in izdelanim izvajalcem, saj jih je premalo.
Borut Činč je večkrat poudaril, da če nek glasbeni ustvarjalec želi uspeti, to še vedno lahko, predvsem s talentom in vztrajnostjo, s katero pač prepleza tudi tiste stopnice, ki jih morebiti ni. Da je danes dejansko več možnosti, tehnologija omogoča marsikaj, vendar je seveda še vedno nujen talent in vztrajnost, da brez tega ni prav dosti možnosti uspeha.
Zvone Kukec, tokrat iz »občinstva«, je poudaril, da manjka nekaj stopnic k vrhu, predsvem da manjkajo mediji, ki bi omogočali predstavitev tudi že uvaljevljenih glasbenikov z novimi projekti.
Aleš Logar iz zavoda Kompleks je predstavil možnosti, ki jih zavod daje mladim glasbenikom, prav tako pa je poudaril, da je izmed množice mladih bendov zelo težko najti neke originalne izvajalce v Slovenščini, ki bi skozi glasbo predstavljali svojo zgodbo. Problem leži tudi v »vzgoji mladih«, ki so prežeti s komercialno usmerjenimi mediji in si želijo hitre zabave in alkohola.
Nekaj mnenj se je kresalo prav na temah, ali so šovi talentov potrebni in/ali koristni ter ali so na voljo mediji, ko omogočajo prodor glasbenega ustvarjalca. Na to iztočnico je bilo precej različnih pogledov in prav tu so si bili prisotni edini, da je verjetno na teh področjih največ možnosti za napredek. Da FB in novi mediji ne omogočajo kvalitetne predstvaitve, predvsem zarado zasičenosti. Da je potrebno publiko vzgajati in da je to tudi ena izmed nalog medijev. Gušti je recimo poudaril, da je eden izmed pomembnih momentov klubska scena in da se morajo izvajalci –bendi pač kaliti in sprejeti tudi tveganje, da bodo odšli domov »brez zaslužka«. Da opaža, da ni več pripravljenosti, da bi bendi »igrali zastonj«, za svojo predstavitev. Da pa tudi ni več »predskupin«, da bendi nimajo možnosti, da bi se predstavili pred »velikimi bendi«, da je danes prisotna kultura kafičov ne več kultura klubov.
To misel je dopolnil tudi Borut Činč, ki je dodal, da manjka zgodba in da je pomembna publika, ki bo to zgodbo sprejela. Torej če imaš zgodbo, pojdi pred publiko in se predstavi. Če bo zgodba uspešna, ne bo pomembno, ali bodo mediji to promovirali ali ne, da uspeh ne bo izostal. Te možnosti so bile turi pred 30 leti in so na voljo še danes. Bistvo je ustvarjalnost, bistvo je, da igraš pred publiko in potem bodo tudi mediji in radiji sledili. Izpostavil je še, da so glasbeniki sami degradirali svoje nastope z igranjem v nežanrskih kombinacijah, v dikotekah, na raznoraznih veselicah in podobno. Da je tako razpadla prava rock'n'roll scena.
Tudi Alenka Vidrih je menila, da mediji so in da če nekdo želi uspeti, da vsekakor lahko, da pa je potrebna zgodba. V sklepnem delu je še vprašala, ali glasbeniki zmorejo dovolj energije, ali imajo moč, da bi se povezali in rešili vse navedene težave, da bi vzpodbujali ustvarjalnost in zgodbe.
Moderator je delavnico sklenil z delnim odgovorom na vprašanje, da možnosti za to so, da obstajajo razne organizacije, ki delujejo na glasbenem trgu in imajo potencial, da bi v tem uspele. Med drugim ima to možnost Sindikat glasbenikov Slovenije. SGS, april 2012
