ZASP

ZAKON O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH, ki ga urejata Ministrstvo za razvoj gospodarstva in tehnologije in Urad za intelektualno lastnino

ZASP potrebuje nekaj nujnih sprememb, ki bodo namenjene izboljšanju delovanja glasbene dejavnosti! 

V sklopu teh sprememb ni potrebno izumljati novih postopkov, temveč zgolj uveljaviti nekaj manjših popravkov oziroma vrnitev zakonskih določil, ki so v preteklosti že bila v ZASP. Ker so se nekatera določila v preteklosti spreminjala, se je danes izkazalo, da so bile te spremembe celo škodljive. Nekatere člene je potrebno vnesti nazaj v takšno obliko, kot so bili. Tudi mednarodna primerjava kaže, da so bila pretekla zakonska določila (pred popravki 2004) bistveno boljša in bolj v skladu z mednarodno prakso.

Poleg tega je zaradi spremenjenega delovanja glasbenega trga potrebno spremeniti določilo, ki določa, kdo uveljavlja izvajalsko pravico. V sedanjem zakonu ima to pravico glasbena založba. Ve se, da danes glasbene založbe praktično več ne delujejo, zato je potrebno to določilo spremeniti, in sicer tudi v skladu z Rimsko konvencijo, ki omogoča, da izvajalec upravlja izvajalsko pravico.

  1. USTANOVITEV KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE

Zelo pomembno je, da zakon določa kdo lahko ustanovi kolektivno organizacijo, ki zbira nadomestila za avtorje in izvajalce. Originalni ZASP iz leta 1995 je lepo določal, da avtorsko organizacijo lahko ustanovijo avtorji. Leta 2004 je ZASP tako določilo črtal in določil zgolj, da je kolektivna organizacija pravna oseba. Tako ohlapno besedilo omogoča tajkunizacijo avtorske pravice, po tem določilu lahko avtorsko organizacijo ustanovi kdorkoli, tudi tisti, ki v resnici uporablja avtorsko pravico in ne plačuje avtorske pravice. Ta člen je potrebno nujno spremeniti v podobno obliko, v kakršni je že bil ob samem nastanku ZASP. Tudi ostali zakoni v drugih državah so napisani v tem duhu.

  1. PROMOCIJSKI SKLADI

V preteklosti je ZASP določal, da mora delitev v avtorski in izvajalski organizaciji upoštevati načelo spodbujanja in podpiranja kulturnoumetniških stvaritev, ki so pomembne za razvoj kulture. Brez potrebe se je to določilo črtalo in to v ekstremno škodo podpore domači ustvarjalnosti. Tudi to zakonsko določilo je potrebno spremeniti v obliko v kakršni je bilo pred spremembami leta 2004. Taka je tudi mednarodna praksa. Tudi ostali zakoni vsebujejo taka določila.

  1. PRAVICE IZVAJALCEV IN PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV

Rimska konvencija omogoča, da za uveljavljanje sorodne pravice zakon določi ali izvajalca ali proizvajalca fonograma ali oba. Naša zakonodaja je času najbolj neprimerna. To pravico daje glasbeni založbi. Glasbene založbe so v Sloveniji zgolj še zastopnice tujih založb, to pomeni, da za uveljavljanje pravic slovenskih glasbenih izvajalcev skrbijo podjetja, zastopniki tujih glasbenih založb, kar je usodno, negativno vpliva za naše glasbene izvajalce. Zakon mora določiti, da za pravice glasbenih izvajalcev skrbijo glasbeni izvajalci sami, taka je praksa na Hrvaškem in v Srbiji. Možnost pa je tudi da izvajalec dobi pravico uveljavljanja celotne sorodne pravice tudi za glasbene založbe, tako kot je praksa v Nemčiji.

  1. NADZOR DRŽAVNEGA ORGANA NAD KOLEKTIVNIMI ORGANIZACIJAMI

Zelo pomembno je, da nadzorni organ, ki je zadolžen za nadzor nad kolektivnimi organizacijami, tekoče izvaja nadzor nad kolektivnimi organizacijami. Praksa kaže, da državni organ celo 10 let ni izvajal nadzora. To je pustilo nepopravljive posledice in povzročilo škodo glasbeni in tudi ostalim ustvarjalnim dejavnostim. Zadnji podatki kažejo, da URSIL še danes nima podatka, koliko avtorskih honorarjev posamezna kolektivna organizacija razdeli med svoje člane. V preteklosti je ZASP vseboval člen, da je npr. moral nadzorni organ dati soglasje k statutu v roku 2 mesecev. Avstrijski zakon določa, da je pristojni organ dolžan preveriti dokumentacijo v roku 4 tednov. Zato se predlaga, da mora nadzorni organ izvesti vsaj določen konkreten nadzor, denimo v roku 2 mesecev, kot traja upravni postopek. Konkreten nadzor pomeni, da je od kolektivne organizacije potrebno zahtevati objavo, koliko sredstev v določenem letu dejansko predstavlja plačila in gre za dejansko zbrana nadomestila, ter koliko sredstev razdeli za obračunsko obdobje.

  1. KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE

Potrebno je spremeniti člen, ki določa da kolektivna organizacija upravlja pravice avtorja brez soglasja avtorja. Vsak avtor mora imeti možnost, da se ne vključi v kolektivno zaščito. Tako določilo je tudi skladno z Bernsko konvencijo, ki avtorju omogoča, da se odloči, ali bo dal na uporabo svoje delo, ali ne. Današnje določbe avtorje in izvajalce silijo v kolektivno zaščito. Kolektivna organizacija pa v skladu z 151. členom mora varovati pravice avtorja, tudi, če ta za to ni dal pooblastila. Predlaga se zakonsko določilo, kjer se predvideva, da uporabnik s tem, ko pridobi pravice kolektivne organizacije, dobi vse pravice in s tem nima problema z zakonito uporabo, razen kadar avtor eksplicitno navede, da ne bo ščitil svoje pravice v okviru kolektivne organizacije.

  1. SKLADATELJI GLASBE ZA FILM OZ. AVDIOVIZUALNA DELA

Zakonodaja drugih držav avtorje filmske glasbe ne glede na to da je glasba avtorja ustvarjena za film, definirajo kot avtorja glasbe – ločenega avtorskega dela (Nemčija) oz. lahko v primeru, ko je definiran kot soavtor filma, svoje glasbeno delo upravlja kot samostojno delo (Francija). Predlaga se, da se uvede člen po vzoru Francije, ki avtorju omogoča status soavtorstva na avdiovizualnem delu obenem pa mu omogoča upravljati svoje glasbeno delo samostojno.

Zadnji komentarji