ZMED

ZAKON O MEDIJIH, ki ga ureja Ministrstvo za kulturo

Več slovenski glasbe in glasbenikov v Sloveniji!

V novem predlogu Zakona o medijih nas veselijo spodbude novi glasbeni ustvarjalnosti in mladim, ki niso starejši od 25 let.

Ministrstvu bomo predlagali, da se na njihovem spletu oz. na spletu AKOS-a za ustrezno izvedbo predloga uredi evidenco, v katero bi bili uvrščeni vsi zgoraj omenjeni glasbeniki. Tako bi jih lahko vsi glasbeni uredniki in mediji lahko našli na enem mestu in jih posledično uvrstili v svoj program v skladu s predlogom.

Toda to ni dovolj.

Zahtevamo 80 % kvoto slovenske glasbe v slovenskih medijih!

Ker smo Slovenci.

Ker smo v državi Slovenija rojeni in/ali v njej ustvarjamo.

Ker bomo lahko le na takšen način gojili našo kulturno dediščino, ji pomagali k novemu razcvetu in pomagali mladim in starejšim glasbenim ustvarjalcem.

Kvota 40, 25 in 10 odstotkov slovenske glasbe, ki se jo na frekvencah prevečkrat sliši le v nočnem času, je premalo, da ne bi le-ta izumrla. Premalo, da bi od glasbe in z njo lahko živeli mladi rodovi. In se spoštljivo starali starejši. To vedo  slovenski glasbeni ustvarjalci, ki so od leta 2013 podpisali 13 peticij. Prvi jih je podpisal Slavko Avsenik. Za slovensko glasbo.

Zakaj čakajo v predalih Državnega zbora? Na pristojnih ministrstvih? Ali nimamo teh inštitucij zato, da skrbijo za slovensko glasbo, besedo, kulturo? Ali ni tako zapisano v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, citat,  “…kultura pripomore k večji prepoznavnosti RS in njeni pozitivni podobi na ravni EU.” Da je slovenska glasba del nacionalne kulture javno potrjuje tako stroka kot politika.

Ker je RS del EU in globalnega sveta, poslušajmo gojimo, negujmo in odpirajmo vrata slovenski glasbi IN se bogatimo z glasbo sveta.

Prevlada tuje glasba je slaba!

Podnevi je poslušanost radijskih frekvenc na voljo približno 750.000 poslušalcem, ponoči, ko se izvajajo prepisane kvote izvajanja slovenski glasbe, naša glasba doseže le približno 5000 poslušalcev. Ali je čudno, da mladi slovenske glasbe ne poznajo, ne gojijo? Da se siromaši  slovenski jezik? Tudi polovični delež kvote slovenske glasbe podnevi (to je 20 za nacionalne medije, 10 za komercialne) je prenizek in ne prinaša nobenega  premika v pozitivno smer, ne ščiti in ne spodbuja se slovenske glasbene ustvarjalnosti.

Raznovrstna kvalitetna glasba slovenskih glasbenih ustvarjalcev se mora slišati podnevi, da pride do ljudi!

Vztrajali bomo pri tem, da smo slišani in upoštevani! Vključili se bomo v pogovore med interesnimi skupinami, ki jih je ministrica napovedala za jesen, z namenom oblikovanja in izboljšanja strategije razvoja glasbe in uresničevanje slovenskega jezika na medijskem področju.

Zavzemamo se za medijski prostor, v katerem bomo državljani Slovenije, poslušalci in gledalci dihali in živeli v stiku z lastno kulturo in s svojim jezikom.

Zadnji komentarji